Clive Barker's Undying

Clive Barker's Undying
Undyingcover.jpg
RazvijalciDreamWorks Interactive (PC)
Westlake Interactive (Mac)
ZaložnikiElectronic Arts (PC)
Aspyr (Mac)
IzdelovalecClive Barker
PisecClive Barker
PogonUnreal Engine 1
OkoljeMicrosoft Windows, Mac OS X
Datum izidaMicrosoft Windows
Flag of the United States.svg 21. februar 2001
Flag of Europe.svg 16. marec 2001
Mac OS X
Flag of the United States.svg 2002
Zvrstprvoosebna strelska videoigra, preživetvena grozljivka
Igralski načinienoigralski

Clive Barker's Undying je prvoosebna strelska videoigra z elementi preživetvene grozljivke razvijalcev DreamWorks Interactive, ki je izšla v založbi Electronic Arts.

Igranje

Kot pri drugih prvoosebnih strelskih igrah igralec opazuje svet skozi oči svojega lika. Navkljub strelskim prvinam se igra močno naslanja na elemente grozljivke, tako da so nekateri deli namenjeni izključno ustvarjanju strašljivega in tesnobnega, včasih tudi nadrealističnega ozračja. H grozljivemu ozračju prispevajo tudi dodelani zvoki, kot so npr. oddaljena rjovenja pošasti, rožljanje nakopičenih kosti med hojo po tleh katakomb, kapljanje krvi, močni nalivi dežja, tuljenje vetra skozi odprta okna ipd., ter grafični prikazi, predvsem v smislu temačne gotske arhitekture[1] dvorca, razvalin samostana in katakomb, učinkov senc, utripajočih luči in sveč idr. Kot pri drugih preživetvenih grozljivkah so tudi tukaj prisotni nepričakovani napadi pošasti ter izpadi električne osvetljave in ugasnitev sveč.[2][3][4][5]

Pošasti med napadom; igralčev lik z levo roko drži orožje, desno pa ima prosto za izvajanje urokov.

Večino sovražnikov predstavljajo nadnaravne pošasti, vzete iz ljudske folklore, kot so volkodlakom podobni demoni (angl. Howlers) in oživeli okostnjaki davno pokojnih menihov, ter pošasti iz drugih dimenzij. Izjema pri tem so le pirati in menihi pri potovanju v preteklost. Vsaka vrsta sovražnikov ima svojo taktiko napadov: nekatere pošasti in ljudje npr. sodelujejo kot trop in igralca skušajo stisniti v kot oz. ga obkoliti, medtem kot druge pošasti agresivno in brezglavo napadajo v velikem številu, ne meneč se za lastne poškodbe. Nekateri napadi fizično močnejših pošasti za kratek čas vržejo igralčev lik iz ravnotežja in zmotijo natančno merjenje orožja. Igralčev lik ima omejeno zdravje, vendar se lahko pozdravi z uporabo torb za prvo pomoč oz. z magičnimi vialami ali zdravilnimi zelišči v svetovih drugih dimenzij. Posebnost v igri so tudi prizori umiranja igralčevega lika, katerega vsaka vrsta sovražnika ubije na določen način (volkodlaki ga npr. obglavijo, pirati pa ga zabodejo).[2][3][5]

Urok Scrye omogoča igralcu vpogled v dogodke iz preteklosti, kot npr. v obred davno pokojnih menihov.

Obramba in napadi igralčevega lika temeljijo na dvoročnem sistemu: leva roka je namenjena uporabi izbranega orožja, z desno roko pa lahko istočasno izvaja uroke. Igralec ima na voljo sedem orožij, med katerimi so nekatera konvencionalna, kot so revolver, dvocevna šibrenica, molotovke in harpuna, druga pa so bolj eksotična in magične narave, kot so npr. Tibetanski top, ki strelja ledene krogle z neomejenim strelivom, daljinsko vodeni izstrelki v obliki Feniksa ter mistična Keltska kosa z izjemno močjo, s katero se lahko obglavi tudi glavne antagoniste v igri. Revolver in šibrenica imata dva tipa nabojev: za revolver so na voljo standardni ter srebrni naboji, za šibrenico pa standardni in fosforni naboji.[2][3]

Igralcu je na voljo tudi osem urokov. Nekateri, kot sta ektoplazma in strela, imajo napadalno vlogo, medtem ko ima npr. magični ščit obrambno vlogo. Tekom igre lahko igralec moč urokov izboljša preko posebnih ojačevalnih kamnov, ki so v igri razmeščeni v skritih prostorih. Vsak izvedba uroka izčrpa obnovljivo magično moč igralčevega lika, t. i. mano. Hitrost obnavljanja mane lahko igralec izboljša preko starodavnih ezoteričnih zvitkov, najvišjo raven mane pa s pomočjo posebnih čutar; tako kot ojačevalne kamne mora igralec oboje poiskati na skritih lokacijah.[2][3]

Igralec ozadje zgodbe postopoma spoznava preko pogovorov z uslužbenci na posestvu in člani družine ter preko pisem, dnevnikov in zapiskov v knjigah.[6] Posebno vlogo ima t. i. urok Scrye, ki izboljša vid v temi, omogoča pa tudi neposredni vpogled v dogodke iz preteklosti, pogosto bizarne in nasilne narave.[2][3][5]

Povzetek vsebine

Zasnova in osebe

Ozadje zgodbe v veliki meri temelji na mračnih in fantastičnih zgodbah E. A. Poeja ter H. P. Lovecrafta; na sliki Nočna mora švicarskega slikarja H. Fuselija (1790–91), ki je tudi dejansko prikazana kot reprodukcija v dvorcu v igri.

Ozadje zgodbe v veliki meri temelji na zgodbah Edgarja Allana Poeja (npr. kratka zgodba Padec hiše Usher (The Fall of the House of Usher), še posebej v zvezi s tematiko spletkarjenja, pokvarjenosti in nasploh sovražnih odnosov med člani družine, ter H. P. Lovecrafta, predvsem v povezavi s kozmičnim strahom in znanstvenofantastičnih opisov nedoumljivih in bizarnih svetov drugih dimenzijah.[7] Pomemben vpliv imata tudi kultni grozljivki[8] The Hellbound Heart, novela Cliva Barkerja, in Drakula, roman Brama Stokerja, ter elementi gotskega romana in keltske folklore.[9]

Dogajanje je postavljeno v leto 1923, na priobalnem posestvu angleške družine Covenant na severu Irske, ki posestvu vlada že devet generacij. Zakoncema Josephu in Evaline se je rodilo pet otrok, in sicer prvorojenec Jeremiah, dvojčka Aaron in Bethany, Ambrose ter najmlajša Lizbeth. Evaline je umrla po porodu Lizbeth, tako da je skrb za celotno družino prevzel Joseph. Igralec lahko med pismi zasledi nezadovoljstvo Evaline s svojim možem, ki je večino časa preživel v knjižnici in se ukvarjal s preučevanjem okultnih knjig. Pred leti je eno od takih knjig Jeremiah ukradel očetu in svoje mlajše sorojence povedel na zloglasni Otok stoječih kamnov v bližini posestva družine, da bi jih prestrašil z branjem mističnih verzov. V nasprotju s pričakovanji je branje verzov priklicalo nenaravne sile ter za kratek čas razburkalo morje in razdivjalo veter. Tekom let po tem dogodku je ozračje v družini postajalo vse bolj sovražno in zakleto. Ambrose, sicer »črna ovca« družine, je postal nasilen do svojih sovrstnikov, večkrat je bil tudi kaznovan zaradi druženja s tolpami, goljufanja pri preverjanih znanja in tatvin, na koncu pa so ga izključili iz osnovne šole zaradi mučenja psa. Lizbeth, sicer znano kot prikupno in gracilno dekle, je bila nagle jeze in je večkrat ugriznila svoje varuške, pozneje pa se je pričela gibati v visokih in snobovskih krogih v Londonu. Aaron, talentiran slikar, je v poznejših letih slikal vse bolj mračne in bizarne slike ter jemal droge, da bi ubežal družinskemu prekletstvu. Bethany se je ukvarjala s črno magijo in pričela navezovati stike s tujimi mistiki, še posebej po tem, ko je bil Jeremiah vpoklican v vojsko med prvo svetovno vojno.[10]

Glavni protagonist, tj. igralčev lik, je Patrick Galloway, veteran prve svetovne vojne irskega rodu. Patrick je bil pred vojno izgnan iz rodne domovine zaradi vpletenosti v umor njegove znanke, čeprav so bile okoliščine umora zelo nejasne, nekateri dokazi pa so kazali na Otta Keisingerja, znanega nemškega mistika in čarovnika, ki je medtem izginil. Med vojno se je pridružil britanski vojski, kjer je spoznal Jeremiaha, ki je bil njegov poveljujoči častnik. Tekom vojne je četa padla v zasedo t. i. Trsantijev, izmišljenega barbarskega ljudstva in piratov iz Orienta, ki se po besedah Ambrosa bojujejo »preprosto zaradi golega sovraštva in ne zaradi želje po neodvisnosti ali podrejanju drugih ljudstev«. Jeremiah Patricka reši pred napadom vodje Trsantijev in mu med okrevanjem preda zeleni kamen (Gel`zibar) z nenavadnimi mističnimi močmi, ki pozneje igra pomembno vlogo v boju proti nadnaravnimi silami. Po vojni se Patrick preživlja z raziskovanjem okultnih in paranormalnih pojavov.[10][11]

Zgodba

Portret družine Covenant; od leve proti desni: Lizbeth, Ambrose, Jeremiah, Bethany in Aaron.
Urok Scrye razkrije posmrtno prekletstvo družine: Lizbeth kot volkodlaku podobna pošast, Ambrose kot krvoločni morilec, Bethany kot zla svečenica, Aaron pa kot nemiren duh z iznakaženim telesom. Jeremiahu je namenjena smrt kot kazen za prekletstvo, v katero je spravil družino.

Zgodba[a] se prične odvijati, ko Patrick prejme Jeremiahovo pismo s polletno zamudo, v katerem ga roti, naj ga čim hitreje obišče, saj je družino prizadela »bolezen, ki jo ne more pozdraviti nobeno zdravilo«. Patrick se z lažnim imenom pretihotapi na posestvo. Začetno snidenje dolgoletnih prijateljev prekine napad volkodlakom podobnih pošasti na dvorec, katerega Patrick uspešno obrani. Jeremiah razkrije, da je družino prizadelo prekletstvo, ki se je pričelo na dan nepremišljenega branja verzov iz ene od očetovih okultnih knjig in se je od takrat samo stopnjevalo. Po končani vojni je posestvo našel v popolnem razsulu, slabem finančnem stanju in moralno izprijenem okolju, mnogo uslužbencev pa je posestvo zapustilo zaradi nerazložljivih, srhljivih in nasilnih dogodkov. Ko so njegovi sorojenci dočakali odrasla leta, so eden za drugim umirali v nepojasnjenih okoliščinah. Prva je umrla Lizbeth, domnevno zaradi jetike (tuberkuloze), ki je povzročila nagel propad sicer živahne ženske. Nato je umrl Ambrose, sicer osumljen umora njihovega očeta, ko je med pregonom policije brez pomisleka skočil iz visoke pečine v razburkano morje s čermi, njegovo truplo pa sicer nikoli niso našli. Zatem sta izginila še Aaron in Bethany, njunih trupel pa policija prav tako ni našla. Samega Jeremiaha Patrick najde v zelo slabem zdravstvenem stanju, kot bledo senco prijatelja, katerega ga je poznal kot vojnega tovariša.[10]

Prekletstvo pa se po prepričanju Jeremiaha ni končalo s smrtjo sorojencev, temveč so ti po smrti oživeli in se spremenili v pošasti, v poosebitve zla, ki na posestvu strašijo, pobijajo uslužbence in pretijo najstarejšemu sorojencu s smrtjo kot kazen za prekletstvo, v katerega jih je nevede uvedel pred leti. Patrick v luči življenjskega dolga obljubi, da bo prekletstvo zaustavil in se odpravi na lov za Lizbeth, katero so uslužbenci po njeni smrti pogosto videli v okolici družinskega mavzoleja. V njem Patrick odkrije, da je bolezen povzročila le začasno nezavest, tako da je bila živa pokopana, kar med drugim dokazujejo praske na notranji strani kamnite krste, po smrti pa se je kot spremenjena pošast izkopala iz groba in pobegnila skozi podzemne tunele na prostost.[12] Sledi vodijo preko bližnjega zapuščenega pokopališče do ruševin samostana izmišljenega cerkvenega reda Bratovščine svetega Jurija (Brotherhood of Saint George), o katerih izve, da so stoletja varovali skrivnosti Otoka stoječih kamnov zaradi t. i. Nesmrtnega kralja, ki naj bi imel nesluteno moč in željo po podreditvi celotnega sveta. V 13. stoletju je takratni opat ukazal izkop groba na omenjenem otoku, v katerem so našli t. i. Keltsko koso, ki je v kratkem času že samo s svojo prisotnostjo povzročila poblaznelost večine menihov, propad letine žitaric zaradi suše in koncu še neusmiljenega snežnega meteža, zaradi katerega so ostali odrezani od preostalega sveta, vsi napori in molitve za uničenje tega predmeta pa so se izjalovili. V ruševinah najde vhod v obširen sistem katakomb, kjer naleti na trdno zaprta jeklena vrata, ki vodijo v nižje prostore katakomb. Blizu samostana odkrije skrivni časovni portal, preko katerega odpotuje v takratni čas, se spopade s poblaznelimi menihi ter pridobi ključ omenjenih vrat. Na cerkvenem oltarju najde omenjeno zakleto koso, prekinitev obreda pa sproži močan udarni val, ki pobije preostale menihe in uniči večji del samostana. Patrick uspe pobegniti preko portala ter se nižjih delih katakomb naposled sooči z Lizbeth, preobraženo v volkodlaku podobno nesmrtno pošast, in jo ubije.

Zatem Patrick nadaljuje lov za Ambrosom, ki se je povezal s Trsantiji. Med poizvedovanjem odkrije, da se njihov glavni štab nahaja v skritem zalivu blizu svetilnika, kjer so v preteklosti našli zatočišče številni pirati in tihotapci. Navkljub številčni premoči Patrick pobije celotno skupnost piratov, nato pa se vrne v dvorec, kjer Ambrose vzame Jeremiaha za talca in zahteva predajo Gel`zibarja. Kljub upoštevanju zahtev Ambrose starejšemu bratu odseka glavo in se s pomočjo mističnega kamna pretvori v dvakrat večjo in močnejšo nakazo, katero z zvijačo sicer premaga. Sledi lov na zapriseženega sovražnika Otta Keisingerja, ki je sodeč po zapisih v dnevnikih ubil Bethany, ki se je pri njem učila črne magije, nato pa pobegnil v Oneiros, nadrealistično starodavno mesto v drugi dimenziji, ki je bilo uničeno v magični kataklizmi. Patrick se v Oneirosu bojuje s tamkajšnjimi zasužnjenimi prebivalci, nato pa v dvoboju premaga Keisingerja in s tem osvobodi prebivalce njegove diktature in terorja.

Po vrnitvi v tuzemski svet nadaljuje lov za Aaronom, katerega duh postaja vse bolj nasilen in grotesken. Patrick razkrije, da je bila Bethany odgovorna za nečloveško Aaronovo smrt. Zaradi neprestanega vmešavanja v delo in tekmovanja za premoč v družini je Bethany namreč omamila in ugrabila Aarona, ga priklenila v podzemni sobani v dvorcu, mu pri živem telesu odrla kožo in odrezala spodnjo čeljust in jezik in pustila podganam, da mu razgrizejo trebuh. Spodnjo čeljust, katero najde v njeni koči na robu posestva, združi z Aaronovim truplom v podzemni sobani. Truplo kljub temu oživi, vendar ga v boju premaga, kar pa je v resnici past, saj Bethany na ta način teleportira Patricka v svoj sanjski svet Večne jeseni (Eternal Autumn), kjer vlada z neomejeno avtoriteto. Patrick se uspešno prebije skozi vojsko primitivnih domorodcev in Bethany kot zadnjega od sorojencev premaga v dvoboju.

Na njegovo presenečenje pristane zatem na Otoku stoječih kamnov, kjer se razkrije, da je Jeremiah prav tako skorumpiran kot njegovi pokojni sorojenci ter da je Patricka izdal in izkoristil, da je v njegovem imenu premagal močnejše nasprotnike ter zavzel moč Nesmrtnega kralja. Patrick v besu ubije Jeremiaha, vendar je prepozen, saj je odpre zapečaten grob, v katerem je bil zaprt Nesmrtni kralj. Izkaže se, da gre za velikansko nezemeljsko pošast, varuha portala do druge dimenzije, ki želi zavladati tuzemskemu svetu in je ves čas manipulirala s člani družine, da bi se osvobodila.[10] Po težkem boju Patrick naposled uniči pošast.

V epilogu je razkrito, da so samostani Bratovščine svetega Jurija in portali do drugih dimenzij, katere varujejo, razmeščeni po celotnem svetu.

Razvoj

Odziv

Odziv
Povprečje ocen
Spletna stran Ocena
GameRankings 84,35 %[13]
Metacritic 85 %[14]
Ocene kritikov
Spletna stran Ocena
Game Revolution C+[15]
GameSpot 9,1/10[3]
GameSpy 89/100[16]
IGN 9,0/10[2]
Joker 86[5]
Nagrade
GameSpot's Best and Worst of 2001:

Najboljša grafika[17]
Najboljši zvok[18]

Igra je prejela številne pozitivne kritike s povprečno oceno 85 % na strani Metacritic[14] ter 84,35 % na strani GameRankings.[13] Ameriško založniško podjetje strateških vodnikov po videoigrah Prima Games je igro uvrstilo med 50 najbolj grozljivih videoiger vseh časov na katerikoli platformi,[19] stran Gameranx pa med 25 najbolj grozljivih računalniških iger vseh časov.[20] Igra se je podobno uvrstila tudi na drugih straneh: IGN jo je leta 2006 uvrstil med 10 do takrat najbolj grozljivih iger,[21] podobno tudi GameSpy leta 2004.[22] GameSpot je igri leta 2001 podelil nagrado za najboljši zvok[18] ter najboljšo grafiko,[17] bila pa je tudi nominirana za najboljšo igro z enoigralskim načinom.[23] Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost (BAFTA) je igro leta 2001 nominirala za najboljši zvok na področju interaktivne zabave,[24] Akademija interaktivnih umetnosti in znanosti (AIAS) pa jo je leta 2002 nominirala za najboljšo akcijsko ali pustolovsko računalniško igro.[25] Ruska revija Mir Fantastiki (ru. Мир Фантастики) je igro označila kot mejnik v razvoju žanra fantastičnih in mistično-grozljivih videoiger.[26]

Opombe

  1. Nekateri podatki v zgodbi ter zasnovi in opisih oseb so vzeti neposredno iz dnevnikov in zapiskov v igri, ki tako služi kot primarni vir.

Sklici

  1. Perron B. (2009). Horror Video Games: Essays on the Fusion of Fear and Play. McFarland, str. 88. ISBN 9780786454792
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 Blevins, Tal. (20.2.2001). "Clive Barker's Undying Review". IGN. Pridobljeno dne 30.10.2015. 
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Kasavin, Greg. (16.2.2001). "Clive Barker's Undying Review". GameSpot. Pridobljeno dne 30.10.2015. 
  4. Jojic, Uros. (30.10.2015). "Clive Barker's Undying Review". ActionTrip. Pridobljeno dne 5.3.2001. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 "Clive Barker's Undying". Joker (92). 2001. Pridobljeno dne 12.11.2015. 
  6. Gee JP. (2014). What Video Games Have to Teach Us About Learning and Literacy, 2. izdaja. Macmillan, str. 100. ISBN 9781466886421
  7. Semel, Paul. "Clive Barker Interview". GameSpy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13.2.2003. Pridobljeno dne 13.11.2015. 
  8. Seifert, Dell. "Clive Barker's Undying: Developer Diary 2". GameSpy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2.2.2003. Pridobljeno dne 13.11.2016. 
  9. "Clive's Involvemen". Electronic Arts. 20.2.2001. Pridobljeno dne 13.11.2015. 
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 "Synopsis". Electronic Arts. 20.2.2001. Pridobljeno dne 13.11.2015. 
  11. Wolf MJP & Iwatani T. (2015). Video Games Around the World. MIT Press, str. 300-1. ISBN 9780262527163
  12. "Clive Barker's Undying: Lizbeth: The Tormented Socialite". GameSpy. 11.1.2001. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  13. 13,0 13,1 "Clive Barker's Undying". GameRankings. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  14. 14,0 14,1 "Clive Barker's Undying (PC)". Metacritic. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  15. Silverman, Ben. (1.2.2001). "Clive Barker's Undying Review". Game Revolution. Pridobljeno dne 30.10.2015. 
  16. Butler, Aaron. (2001). "Clive Barker's Undying". GameSpy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14.10.2003. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  17. 17,0 17,1 "The Best and Worst of 2001: Best Graphics, Artistic". GameSpot. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2.2.2002. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  18. 18,0 18,1 "The Best and Worst of 2001: Best Sound". GameSpot. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9.4.2002. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  19. Workman, Robert. (2014). "The 50 Scariest Video Games of All Time: 50-37". Prima Games. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  20. Cheong, Ian Miles. (21.3.2013). "Top 25 Best Horror PC Games of All Time". Gameranx. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  21. "Top Ten Tuesday: Scariest Games". IGN. 31.10.2006. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  22. Rausch, Allen. (28.10.2004). "Top 10 Scariest Games". GameSpy. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  23. "The Best and Worst of 2001: Best Single-Player Action Game". GameSpot. 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2.6.2002. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  24. "BAFTA Awards". BAFTA. 25.2.2001. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  25. "2002 Interactive Achievement Awards Category Details: PC Action/Adventure". AIAS. 2002. Pridobljeno dne 14.11.2015. 
  26. "ХРОНОЛОГИЯ ФАНТАСТИКИ: ФЕВРАЛЬ". Mir Fantastiki (54). 13.4.2008. Pridobljeno dne 14.11.2015.  (rusko)

Zunanje povezave