Pittsburgh Pirates

Pittsburgh Pirates
Pittsburgh Pirates
Divizija Ameriška divizija
Ustanovitev 1925
Zgodovina Pittsburgh Yellow Jackets (USAHA)
1915 – 1925
Pittsburgh Pirates
1925 – 1930
Philadelphia Quakers
1930 – 1931
Domača dvorana Duquesne Gardens
Mesto Pittsburgh, Pensilvanija
Barve Črna, zlata, bela in oranžna

                   

Mediji Pittsburgh Post-Gazette
Pittsburgh Press
KDKA (AM)
Lastnik(i) Flag of the United States James F. Callahan (ustanovitelj)
1925–1928
Flag of the United States Bill Dwyer
1928–1930
Flag of the United States Benny Leonard
1928–1930
Trener Zastava Kanade Frank Fredrickson 1929–1930
Zastava Kanade Odie Cleghorn
1925–1929
Kapetan Zastava Kanade Lionel Conacher
1925–1926
Zastava Kanade Harold Cotton
1926–1929
Zastava Kanade Gerry Lowrey
1929–1930

Pittsburgh Pirates je bil profesionalni hokejski klub iz Pittsburgha. Deloval je v ligi NHL od 1925 do 1930. Domača dvorana kluba je bila dvorana Duquesne Gardens. Klub je dobil ime po baseballskemu klubu Pittsburgh Pirates, ki je tudi deloval v mestu. Leta 1930 se je klub preselil v Filadelfijo in tam eno sezono deloval pod imenom Philadelphia Quakers.

Zgodovina

Začetki

Klub ima svoje korenine v klubu Pittsburgh Yellow Jackets, ki je deloval v ligi United States Amateur Hockey Association. Lastnik kluba Yellow Jackets je bil bivši hokejski sodnik po imenu Roy Schooley. Četudi je klub osvojil ligo USAHA v letih 1924 in 1925, je Schooley zašel v finančne težave. Njegov klub je tako odkupil odvetnik James F. Callahan in ga preimenoval v Pittsburgh Pirates. Da je lahko spremenil ime kluba, je moral plačati določeno vsoto lastniku baseballskega kluba Pittsburgh Pirates, Barneyju Dreyfussu. V tem času je Eddie Livingstone iskal mesto, v katerem bi vzpostavil ligo, konkurenčno ligi NHL. Z ligo NHL je imel namreč še neporavnane račune iz časov stare lige National Hockey Association. Predsednik lige NHL Frank Calder se je zato izpogajal, da bi mesto Pittsburgh dobilo klub v ligi NHL, s čimer bi Livingstoneu prekrižal račune. 7. novembra 1925 je tako mesto Pittsburgh prvič v zgodovini dobilo svoj klub v ligi NHL, imenovan Pittsburgh Pirates. Klub se je v zgodovino zapisal kot sedmi klub, ki se je pridružil ligi, in kot tretji ameriški klub v ligi.

Klub so s kluboma Boston Bruins in New York Americans dodelili v tvorbo, ki se je kasneje imenovala Ameriška divizija. Za domačo dvorano so uporabili dvorano Duquesne Gardens, ki se je nahajala v soseski Oakland. Piratese, ki so dobili nadimek "Mighty Steel City Sextet" ("Sekstet mogočnega jeklarskega mesta"), so večinoma sestavljali igralci, ki so igrali že za Yellow Jacketse. Skupaj je za klub zaigralo 10 igralcev bivših Yellow Jacketsov.

Otvoritvena sezona

Prva klubska sezona je bila sezona 1925/26. Na zahvalni dan so hokejisti 26. novembra 1925 premagali ekipo Boston Bruins z izidom 2-1. To je bila prva klubska zmaga v ligi NHL, v zgodovino se je zapisal branilec in kapetan Lionel Conacher, ki je zadel prvi zadetek. Conacher je na koncu druge tretjine, ob času 37:50, premagal vratarja Bostona Charlesa Stewarta in izid poravnal na 1-1. Prvi zmagoviti gol za Pittsburgh pa je ob času 49:20 dosegel krilni napadalec Harold Darragh. Na prvi tekmi se je izkazal tudi vratar Roy Worters, ki je ustavil 26 od 27 strelov.

Dve noči kasneje so Piratesi 28. novembra utišali hokejiste ekipe Montreal Canadiens. Legendarni vratar Montreala Georges Vézina je odigral svojo zadnjo tekmo v karieri, saj je kmalu zatem zaradi hudih bolečin v prsih in povišane telesne temperature zapustil led. Štiri mesece kasneje je umrl za tuberkulozo. Tekma se je končala z novo zmago Pittsburgha 1-0.

Po dveh gostovanjih je hokejiste Piratesov čakala prva domača tekma v zgodovini. Odvila se je 2. decembra 1925 v dvorani Duquesne Gardens. Piratesi so pred 8.200 navijači po podaljšku klonili proti moštvu New York Americans. Končni rezultat je bil 1-2, edini zadetek za domače je dosegel Conacher v drugi tretjini.

Redni del sezone so Piratesi končali z 19 zmagami iz 36 tekem in se kot tretje moštvo lige uvrstili v končnico. Končnica je bila tedaj sestavljena iz polfinala in finala, v končnico pa so se uvrstila le tri najuspešnejša moštva lige, kar je pomenilo, da se drugo in tretjeuvrščeno moštvo v polfinalu pomerita za mesto v finalu. V polfinalu so se srečali z moštvom Montreal Maroons in izpadli po porazu 1-3 in remiju 3-3. Maroonsi so kasneje tudi osvojili Stanleyjev pokal.

Postava Piratesov na večer prve tekme, 2. decembra 1925

1926-1928

Po dobrem začetki in vzpodbudni prvi sezoni so stvari od tam šle navzdol. V svoji drugi sezoni so Piratesi končali na četrtem mestu Ameriške divizije z razmerjem 15 zmag, 3 remijev in 26 porazov.

Tretja sezona je bila boljša od druge, saj so se uvrstili v končnico. V rednem delu so končali na tretjem mestu z 19 zmagami, 8 remiji in 17 porazi. Končnica je bila tedaj sestavljena iz četrtfinala, polfinala in finala, v končnico pa so se uvrstila po tri najuspešnejša moštva iz Ameriške in Kanadske divizije, tako da sta se drugo in tretjeuvrščeni moštvi iz vsake divizije pomerili med sabo za mesto v polfinalu, kjer jih je čakalo prvouvrščeno moštvo iz njihove divizije.

Piratesi so v končnici znova izpadli že v prvem krogu, tokrat je bilo usodno moštvo New York Rangers, ki je na dveh tekmah doseglo 6 zadetkov, Piratesi pa le 4. Prva tekma se je sicer končala z izidom 0-4 v korist New Yorka, druga z rezultatom 4-2 v prid Pittsburgha. Končnica lige NHL v sezoni 1927/28 je bila zadnja v zgodovini kluba, usoda pa je tako kot v prvi klubski sezoni hotela, da je klub izpadel proti kasnejšemu zmagovalcu Stanleyjevega pokala.

Piratesi z lastnikom Jamesom Callahanom v sezoni 1925/26

Zaton

Leta 1928 so finančne težave prisilile prvotnega lastnika Callahana, da je prodal klub lastniški skupini, v kateri je bil tudi mafijec Bill Dwyer in njegov prvi mož Benny Leonard, bivši boksarski prvak v lahki kategoriji in promotor boksa. Prodaja kluba ni prinesla rezultatskega izboljšanja. Cleghorn je moštvo zapustil ob koncu sezone 1928/29 in je začel delovati kot sodnik v ligi NHL. Na trenersko mesto je tako sedel Frank Fredrickson, ki je od tedaj opravljal funkcijo igralca in trenerja. Situacija v klubu se je spremenila, tudi kar se tiče barv dresov, saj so Piratesi v svoji peti in zadnji sezoni v ligi NHL igrali s črno-oranžno kombinacijo. V sezoni 1929/30 so Piratesi vknjižili najslabše razmerje v vseh svojih petih sezonah, saj so na 44 tekmah kar 36-krat izgubili. Skupaj so v petih sezonah le v dveh presegli polovico možnega izkupička točk, tudi v končnico so se prebili le dvakrat.

Situacija v klubu tudi na finančnem področju ni bila rožnata. V vsesplošni gospodarski krizi se je leta 1929 zlomila borza, nadaljevalo pa se je z veliko depresijo. Obiskanost tekem je padla in kot povsod drugod po celini so se tudi v klubu znašli v finančnih težavah, tako da so poskušali odprodati svoje zvezdniške igralce, da bi zadostili potrebam. Do konca sezone 1929/30 je bil klub že za 400.000 dolarjev v dolgovih, prav tako je bilo potrebno zamenjati dostarano dvorano Duquesne Gardens.

Selitev

On October 18, 1930 at the NHL Governors meeting, Leonard moved the team to the other side of Pennsylvania and renamed them the Philadelphia Quakers. However, Leonard's intention was to return the team to Pittsburgh as soon as a new arena was built. Thirteen players from the Pirates were transferred to the Philadelphia Quakers after Pittsburgh franchise relocated. These players were Cliff Barton, Harold Darragh, Herb Drury, Gord Frasier, Jim Jarvis, Gerry Lowrey, Rennison Manners, Johnny McKinnon, Hib Milks, Joe Miller, Rodger Smith & Tex White. Frank Fredrickson was also transferred to the Quakers, but he was released by Philadelphia two days later. The Quakers had a wretched season in 1930–31. The team then received permission from the NHL on September 26, 1931 to temporally cease operations as they sought a permanent arena in either Pittsburgh or Philadelphia.

Meanwhile the poor economy was taking a toll on the entire league. The Great Depression would devastate the NHL as 4 teams were forced to fold, leaving behind just six teams. When a new Pittsburgh arena failed to materialize, Leonard surrendered his franchise in 1936. As it turned out, a new arena in Pittsburgh wouldn't be built until the Pittsburgh Civic Arena (now Mellon Arena) opened in 1961. The NHL would play with six teams for 25 years before deciding to expand. The expansion in 1967 brought the Pittsburgh Penguins to the NHL and the city of Pittsburgh and the orange and black uniformed Philadelphia Flyers to Philadelphia. The last active Pirates player was Cliff Barton, who played his last NHL game in 1940.

Zgodovinski mejniki

The Pittsburgh Pirates have left their mark in the NHL record books and NHL history with many firsts and other notable achievements.

  • Odie Cleghorn, the Pirates' coach (and occasional player) for the first four seasons, was the first NHL coach to change his players on the fly.
  • Cleghorn was also the first coach to use three set forward lines, which was a huge change from the standard, which was to simply leave the best players out for as long as possible.
  • The Pirates set an NHL record in salaries by signing defenceman Lionel Conacher to a three-year deal worth $7,500 a year. Conacher was later named Canada's athlete of the half-century.
  • On December 26, 1926 the Pirates and the New York Americans combined for a still standing NHL record for most shots in one game. The two teams combined for 141 shots in a 3–1 New York win. Roy Worters made 70 saves for the Pirates and Jake Forbes made 67 saves for the Americans. That is a record that still stands today.[1]
  • The Pirates were the first team in Pittsburgh to use the black & gold color scheme.

Logotip in dresi

The Pirates were the first team in Pittsburgh to use the black & gold color scheme, basing their colors around the Flag of Pittsburgh's colors. Decades after the team folded, the colors have become the team colors of all three of Pittsburgh's major sports teams. However, during the team's existence, they would be the only team in the city with the colors, as the baseball team of the same name, like all other baseball teams at the time, had a more patriotic red, white, and blue color scheme and wouldn't adopt black & gold until 1948. The NFL's Pittsburgh Steelers were not in existence until 1933, three years after the team left town and two years after the franchise folded altogether.

The Pirates would later have a connection with Pittsburgh's next NHL franchise; the Pittsburgh Penguins used the Pirates as an example of a team other than the Boston Bruins using the black & gold color scheme when the Bruins protested to the NHL over the Penguins change in team colors in January 1980. The NHL allowed the Penguins to change their colors as a result of the Pirates using these colors.

Pittsburgh Pirates 1929–30 jersey

The Pirates wore bright yellow wool jerseys with black trim stripes with a "P" on the front of their jerseys during the 1925–1926 season. The team used the Pittsburgh's city crest emblems from older police jackets on the uniform sleeves. Callahan's brother was a policeman in the city and offered the use of police emblems to the team. The first year jerseys appear to have been inherited from the Pittsburgh Yellow Jackets old jerseys. The Pirates featured new jerseys in 1928–29 that were gold with black striping. The word "Pirates" written in arched, blocked lettering. The city crest on the sleeves was replaced with a "P".

In 1929–30 the Pirates switched to black and orange uniforms for their fifth and final season. The wool jerseys featured a chain-knit logo of a pirate face with an eye patch and hat with skull and cross bones. The jersey featured double striping on the sleeves and a diagonal background behind the crest. The orange and black remained when the Pirates moved across the state to become the Quakers, Philadelphia's first NHL team, adopting script lettering like the original Pirates' uniforms. When the Philadelphia Flyers joined the NHL in 1967, they adopted the orange and black colors first worn by the Pirates and Quakers.

Vidnejši igralci

Olimpijski tekmovalci

Nekateri člani moštva so predhodno sodelovali tudi na olimpijskih igrah.

1920

Poletne olimpijske igre 1920, Antwerpen, Belgija.

1924

Zimske olimpijske igre 1924, Chamonix, Francija.

Izidi

Za legendo glej članek Statistika pri hokeju na ledu.
Sezona Tekem Zmag Porazov Remijev TOČ GF GA KM Uvrstitev Končnica
1925/26 36 19 16 1 39 82 70 264 3. v ligi NHL Izpadli v polfinalu (Montreal)
1926/27 44 15 26 3 33 79 108 230 4. v Ameriški diviziji Se niso uvrstili v končnico
1927/28 44 19 17 8 46 67 76 395 3. v Ameriški diviziji Izpadli v polfinalu (New York)
1928/29 44 9 27 8 26 46 80 324 4. v Ameriški diviziji Se niso uvrstili v končnico
1929/30 44 5 36 3 13 102 185 384 5. v Ameriški diviziji Se niso uvrstili v končnico
Skupaj 212 67 122 23 157 376 519 1597

Viri

Glej tudi