Radiotelevizija Slovenija

Koordinati: Radiotelevizija Slovenija 46°03′15″N, 14°30′31.70″E

Radiotelevizija Slovenija
Rtv slo.png
Ustanovljena 1. september 1928 (radio)
28. november 1958 (televizija)
2001 (multimedijski portal) [1]
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Območje prenosa Slovenija
Sedež Ljubljana
Nekdanja imena Radiotelevizija Ljubljana
Spletna stran www.rtvslo.si

Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Njen sedež je v Ljubljani, ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v Mariboru in Kopru. Ima dopisnike v Washingtonu, Moskvi, Bruslju, Rimu, Berlinu, Zagrebu, Beogradu, sosednjih regijah v Avstriji, Italiji ter na Madžarskem in v vseh slovenskih pokrajinah.

Njena zakonska podlaga je Zakon o RTV Slovenija, ki med drugim določa, da je edina družba, ki sme imeti radijske in televizijske postaje hkrati. Zakon med drugim tudi zahteva, da izvaja medijske storitve za obe narodni manjšini (italijansko in madžarsko), pri čemer si pomaga z regionalnimi RTV centri.

Logotip RTV Slovenija je silhueta »dečka s piščalko« oz. »pastirčka«, katerega izvirnik je istoimenski kip slovenskega kiparja Zdenka Kalina (1911-1990). Kip stoji pred vhodom v glavno zgradbo na Kolodvorski 2-4 v Ljubljani, na prostem obstajata še njegovi repliki v ljubljanskem Tivoliju in pred gradom Brdo pri Kranju.

Internetni prenos avdio in video vsebin oddaj bodisi na zahtevo (prek arhiva) bodisi v živo deluje od leta 2002, ko je začel delovati multimedijski center kot tehnična podpora internetni prisotnosti RTV Slovenija. Iskalnik po naslovih oddaj ne najde vseh oddaj in ni usklajen z iskalnikom Odprti kop, ki omogoča iskanje po besedilih le tistih oddaj, ki jih prej podnaslovijo za potrebe gluhih in naglušnih gledalcev. Na spletišču se nahajajo še novičarski portal s forumom in blogersko platformo ter lastne spletne strani oddaj, predvajanih na radiu oz. televiziji.

Radio

Zgodovina

Radijska postaja Ljubljana je začela delovati 1. septembra leta 1928. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir Marij Osana. Postaja je oddajala na radijskem valu 578 m, z močjo 2,5 KW. Predvajala je meddrugim tudi zvočne igre, za katere je pisal besedila J. Vomberger. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov.

Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poizkusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim oddajnikom. Naslednji korak naprej se je zgodil 8.marca 1925, ko so radioamaterji iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na Bled. Sledil je prenos koncerta Glasbene matice iz Ljubljane, katerega je organiziral 26. januarja 1926 Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah z pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev antene oddajnika v bližini Domžal. Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v Evropi do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.

Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska Družba EIAR. Osvobodilna fronta je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega Kričač, katerega tehnični vodja je bil Milan Osredkar. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti okupatorju. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Radijska postaja Ljubljana se je po koncu druge svetovne vojne ponovno oglasila kot Radio svobodna Ljubljana, dne 9. maja 1945, in nato kmalu preimenovana v Radio Slovenija.

Radijske postaje

Studio 1. programa Radia Slovenija

RTV upravlja s tremi narodnimi in štirimi regionalnimi postajami. Vse postaje razen MMR oddajajo tudi na internetu. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v slovenščini. Dostopni so po vsej državi.

Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV centrih, oddajajo pa ali v slovenščini ali v jeziku manjšine. Dostopne so samo v regijah nastanka.

Poleg teh obstaja tudi Radio Slovenia International (RSi; sedež v Mariboru; oddaja v nemščini in angleščini; namenjena tujim poslušalcem v Sloveniji).

Televizija

Zgodovina

1. aprila 1948 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani, 28. novembra 1958 pa je začela oddajati redna postaja, vendar je bila skupna za celotno Jugoslavijo, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za Evropsko radiodifuzno zvezo (Evrovizijo), in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice. 15. aprila 1968 je bila prvič predvajana informativna oddaja Dnevnik v slovenščini.

Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavil kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leta 1984 je bila dodana novo storitev - teletekst, medtem ko je začel leta 1989 Radio Ljubljana oddajati signal RDS. Leta 2001 je bil ustanovljen MMC (Multimedijski center), z namenom uveljavitve multimedije pri RTV-ju.

Televizijske postaje

Slo1 transp.png
Slo2 transp.png
Slo3 transp.png

RTV oddaja dve narodni postaji ter dve regionalni. Programi Slovenija 1, Slovenija 2 in Televizija Koper/Capodistria so dostopni tudi na internetu. Narodne postaje so dostopne po vsej državi in imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na TVS1, ki so v madžarščini (glej Regionalne televizijske postaje). Strategija za obdobje 2011 - 2015 navaja naslednjo programsko diferenciacijo[2]:

  • TVS1 - temeljne vsebine s področij informacij, izobraževanja in razvedrila z družinski karakterjem; nagovarjal bi gledalce, ki nimajo zelo visokih zahtev.
  • TVS2 - zahtevnejše vsebine s področij kulturno-umetniške ustvarjalnosti in znanosti z raziskovalnim karakterjem; nagovarjal bi razmišljujoče gledalce.
  • TVS3 - aktualne vsebine s področij lokalnega in regionalnega dogajanja, narodnostnih skupnosti v Sloveniji in slovenskih v zamejstvu ter izseljenstvu; nagovarjal bi angažirane gledalce.
  • TVS HD (HD simulcast enega od treh SD programov)

Vsak regionalni RTV center ima svojo postajo. Medtem ko je koprska postaja dvojezična (slovenščina in italijanščina), pa je mariborska samo v slovenščini. Madžarska manjšina ima določene oddaje v madžarščini na prvem programu Televizije Slovenija.

  • Televizija Koper/Capodistria (sedež v Kopru; oddaja v slovenščini in italijanščini; dostopna na Primorskem)
  • Televizija Maribor (sedež v Mariboru; oddaja v slovenščini; dostopna v severovzhodni Sloveniji)

Vodstvo in načrti

Generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli v strategiji za obdobje 2011 - 2015 med drugim načrtuje:

  • začetek digitalizacije analognega video gradiva in v letu 2013 nabavo tehnološkega sklopa za virtualno scenografijo,
  • ustanovitev specializirane službe – Mediateke, ki bo skrbela za zajem, digitalizacijo in hranjenje digitalnega arhivskega avdio-vizualnega gradiva ter njegovo uporabo, vključno z izdajo na nosilcih hišne založbe ZKP, ki bo prav tako delovala v okviru nove mediateke,
  • vpeljavo novega video produkcijskega sistema, ki bo omogočal stabilno, učinkovito in povezljivo okolje za ustvarjalce, urednike in ostale uporabnike video vsebin TV SLO (izdelava napovednikov, priprava vsebin za ljudi s posebnimi potrebami, MMC, Mediateka, odnosi z javnostjo) v letu 2012.

Sklici

Glej tudi

Zunanje povezave