Rimska Britanija

Rimsko cesarstvo okoli leta 117; vanj je spadala tudi provinca Britanija, v kateri so bile leta 125 stacionirane tri rimske legije

Rimska Britanija (latinsko Britannia), del Velike Britanije, ki je od leta 43 pr. n. št. do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.[1]

Rimska cesarska provinca Britanija je sčasoma obsegala celo Veliko Britanijo do vodne meje s Kaledonijo (Škotska). Železnodobna Britanija je že pred rimsko invazijo, ki se je začela leta 43 pr. n. št., vzpostavila kulturne in gospodarske stike s celinsko Evropo, vendar so rimski osvajalci uvedli mnogo izboljšav na področju kmetijstva, urbanizacije, industrije in arhitekture. Rimski zgodovinarji so po nekaj desetletjih od invazije Britanijo omenjali samo še mimogrede, zato večina znanja o rimski Britaniji izvira iz arheoloških raziskav in napisov, ki poveličujejo dosežke rimskih cesarjev v Britaniji. Takšna sta na primer napisa cesarja Hadrijana (vladal 117-138) in Antonina Pija (vladal 138-161), ki sta s svojima zidovoma označila severno mejo Britanije.[2]

Prvi obširnejši rimski vojni pohodi v Veliko Britanijo so bili pohodi Julija Cezarja leta 55 in 54 pr. n. št..[3][4] Resno osvajanje se je začelo med vladanjem cesarja Klavdija leta 43 pr. n. št..[5] Po podjarmljenju domorodnih Britov se je pod rimsko upravo razvila prepoznavna rimsko-britanska kultura, vendar Rimljani kljub stalnemu širjenju svojega ozemlja proti severu niso nikoli vzpostavili popolne oblasti nad Kaledonijo. Severno mejo svojega ozemlja so označili s Hadrijanovim zidom, ki je bil dokončan okoli leta 128.[6] Štirinajst let kasneje, leta 142, so Rimljani pomaknili severno mejo svojih posesti proti severu na črto Forth-Clyde, kjer so zgradili Antoninov zid.[7] Po približno dvajsetih letih so se Rimljani umaknili nazaj na jug do Hadrijanovega zidu.[8] Okoli leta 197 so Rimljani Britanijo razdelil na provinci Gornjo in Spodnjo Britanijo (Britannia Superior in Britannia Inferior).[9] Kmalu po letu 305 so Britanijo razdelili na še manjše cesarske dioceze.[10] Večino kasnejšega obdobja rimske okupacije je bila Britanija predmet vpadov barbarov, pogosto pa je prišla tudi pod oblast rimskih uzurpatorjev in pretendentov za rimski prestol.

Sklici

  1. Hornblower (1998), The Oxford Companion to Classical Civilization, Spawforth eds., Oxford University Press str. 129–131.
  2. Hornblower (1998), The Oxford Companion to Classical Civilization, Spawforth eds., Oxford University Press str.46, 323.
  3. Julij Cezar, Komentarji galskih vojn, IV, 20-38, Kasij Dion, XXXIX, 51-53, Tacit, Agricola, 13.
  4. Julij Cezar, Komentarji galskih vojn, V, 1-23, Kasij Dion, XL, 1-4.
  5. Svetonij, Divus Claudius, 17; Kasij Dion, LX, 19,1.
  6. Napis cesarja Hadrijana, ki ga poveličuje kot pater patriaeočeta domovine, je iz leta 128, zato se domneva, da je bil zid dokončan tega leta.
  7. Datiranje temelji na interpretaciji arheoloških dokazov. Napis na kratko omenja, da se je zid zgradil v obdobju Pijevega tretjega konzulskega mandata leta 140-144.
  8. Datiranje temelji na napisu, ki so ga odkrili na Hadrijanovem zidu v Heddonu-on-the-Wall. Napis omenja obnovitvena dela, ki jih je opravila VI. legija Victrix (RIB 1389).
  9. Herodijan, III, 8, 2; natančno datiranje ni mogoče, delitev pa se verjetno ni izvedla pred vladavino cesarja Karakala.
  10. Reorganizacijo se običajno pripisuje cesarju Konstantinu. Prvič je omenjena v Veronskem seznamu, ki je nastal okoli leta 314.