Velika nagrada Francije 1906

Zastava Francije   Velika nagrada Francije 1906
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Grandes Épreuves v sezoni 1906.
Datum 26. junij 1906
Urad. ime IX Grand Prix de l'Automobile Club de France
Lokacija Circuit de la Sarthe, Le Mans, Francija
Dirkališče Javne ceste, 103.17 km
Razdalja 12 krogov, 1238.03 km
Vreme Velika vročina, do 49° C
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Francije Paul Baras Brasier
Čas 52:25.4
Stopničke
Prvi Zastava Madžarske Ferenc Szisz Renault
Drugi Zastava Italije Felice Nazzaro FIAT
Tretji Zastava Francije Albert Clément Clément-Bayard

Velika nagrada Francije 1906 je potekala 26 in 27. junija 1906 in velja za prvo mednarodno avtomobilistično dirko za Veliko nagrado.

Poročilo

Pred dirko

To je bila prva prava dirka za Veliko nagrado Francije, toda organizatorji so šteli tudi dirke od mesta do mesta, zato ima ta dirka v imenu številko sedem. Medtem, ko so dirke Gordon Bennet Cup med letoma 1900 in 1905 predstavljale uspešno promocijo za motošport, pa je bila Francija, ki je dominirala v proizvodnji avtomobilov v začetku 19. stoletja, prikrajšana. Problem ni bil v rezultatih dirk, saj so zmagali na štirih od šestih dirk, toda medtem ko so ostale države s težavo sestavile svoje moštvo za dirko, pa je morala Francija odsloviti več potencialnih moštev. Na dirki leta 1904 so bili tako le trije francoski dirkalniki od devetindvajsetih, čeprav si je za nastop na dirki prizadevalo veliko več francoskih proizvajalcev, tudi Clément-Bayard, Darracq, De Dietrich, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard, Serpollet in Turcat-Méry. Podobno se je pripetilo tudi na dirki leta 1905, ko se je za tri mesta na dirki potegovalo kar štiriindvajset francoskih proizvajalcev, tako so odpadli tudi Automoto, CGV, Clément-Bayard, Darracq, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard in Renault.

Ob ustanovitvi dirke Gordon Bennett Cup leta 1999 je bil motošport še v povojih, dirkalniki pa so bili zelo nezanesljivi. Do leta 1906 se je dirkaški šport spremenil v boj med konstruktorji za promocijo svojih avtomobilov. Zato so je francoski organizatorji odločili končati s prirejanjem dirke Gordon Bennett Cup, nadomestili pa bi jo z dirko, kjer bi lahko nastopili vsi konstruktorji. Tako je nastala Grand Prix dirka. Samo ime Grand Prix ni novo, saj je že leta 1901 potekala dirka z imenom Grand Prix de Pau, toda to je bila prva prava Grand Prix dirka oziroma dirka za Veliko nagrado, začetek nečesa, kar je danes Svetovno prvenstvo Formule 1.[1]

Tovarno Renault je leta 1899 ustanovil Louis Renault, skupaj z bratoma Marcelom in Fernandom. Slednja sta že kmalu videla promocijsko vrednost motošporta in uspehi na dirkah od mesta do mesta so tovarni že hitro prinesli slavo. Toda na dirki Pariz-Madrid 1903 se je Marcel smrtno ponesrečil, zato se je Louis odločil umakniti z dirk, še vedno pa je priznaval promocijsko vrednost dirkaškega športa, zato so še vedno izdelovali dirkalnike. Louis mehanik na dirki Pariz-Madrid je bil Ferenc Szisz, Madžar rojen leta 1873. Po tem, ko je postal vodja Renaultovega testnega oddelka, je Szisz postal tudi glavni dirkač tovarne. Na izbirnem tekmovanju za dirko Gordon Bennett Cup 1905 se s petim mestom ni uspel uvrstiti na dirko. Peti je bil tudi na dirki Vanderbilt Cup. Na tej dirki je Renault nastopal s tremi dirkalniki. Organizatorji so za dirko izbrali prizorišče pri Le Mansu, ki je danes znano kot Circuit de la Sarthe. Steza je bila dolga 104 km, dirka pa je potekala dvanajst krogov, šest v torek 26. junija in šest v sredo 27. junija, skupaj 1236 km.

Na dirki je nastopalo dvaintrideset dirkalnikov dvanajstih konstruktorjev, po tri iz tovarn Brasier, Clement-Bayard, Darracq, FIAT, Hotchkiss, Lorraine-Dietrich, Itala, Mercedes, Panhard in Renault, ter po eden iz tovarn Gobron-Brillié in Gregorie. Vsaka tovarna je dobila svojo številko, črka pa je ločevala dirkalnike posamezne tovarne. Rdeče obarvani dirkalniki Renaulta so imeli številke 3A, 3B in 3C, z njimi pa so nastopali Szisz, J. Edmond in Claude Richez. Renault se je odločil zadržati motor iz leta 1905 in okrog njega zgraditi novo šasijo. Motor je bil razširjena različica motorja, ki je bil prvič zgrajen že leta 1903. Imel je štiri cilindre s stranskimi ventili in prostornino 12.985 cm³, ki je lahko proizvajal 95 KM pri 1200 rpm, Clement-Bayard in FIAT pa sta zmogla 110 KM. Menjalnik je bil tristopenjski s sklopko iz spiralne vzmeti. Odločili so se za dirkalnike brez diferenciala, da bi zmanjšali maso dirkalnikov, saj so bili le trije občutnejši ovinku na krog. Šasija je bila iz konvencionalne jeklene konstrukcije s pol-eliptičnimi vzmetmi na vseh štirih kolesih. Na dirkalnikih Renaulta je bilo nekaj inovacij. Ena so bili hidravlični blažilniki, ki jih je izumil Louis Renault in so bili prvič uporabljeni na dirkalniku. Druga so bile nove Michelinove pnevmatike z odstranljivim platiščem, kar je močno olajšalo menjavo pnevmatik. Ker sta morala na dirki ob postanku vse postoriti dirkač in mehanik sovoznik, je bila to velika prednost. Zato so se Renault in še dva konstruktorja, ki niso imeli težav z maksimalno maso dirkalnikov 1000 km, odločili za takšno rešitev, kljub dodatni teži. Renault je tak sistem uporabljal le na zadnjih pnevmatikah.

Dirka

Prvi dirkalnik je štartal ob šestih zjutraj, ostali so mu sledili v devetdesetsekundnem intervalu. Dan je bil zelo vroč, saj se je temperatura dvignila vse do 49 stopinj Celzija. Na stezi je bilo več ostrih kamnov, zato je bila to težka preizkušnja tako za dirkače, kot tudi dirkalnike. Steza je bila sicer prekrita s katransko mešanico, predhodnico asfalta, ki pa se je v vročini talila, zato so dirkači dobili po izpostavljenih delih kože opekline. Renaultov dirkač Edmond je moral odstopiti zaradi opeklin in koščkov stekla v očesu. Vsi trije dirkalniki Itale so odstopili še pred polovico razdalje, ob tem pa še več drugih. Szisz, ki je bil znan po občutljivosti za mehaniko dirkalnika, je dobro štartal in po postanku v boksih, ki je trajal 3:47, je v tretjem krogu prevzel vodstvo in ga držal vse do konca prvega dne dirke s časom 5:45:30,4. Dirkalnike so za čez noč postavili v parc fermé. Drugo mesto je s šestindvajset minutnim zaostankom držav Albert Clément, Clement-Bayard, tretje pa Felice Nazzaro, FIAT.

Drugi dan je štartalo sedemnajst dirkalnikov, glede na čas prvega dne. Szisz je tako štartal ob 5:45,30 zjutraj in se takoj ustavil v boksih za menjavo pnevmatik in pregled dirkalnika. Kljub temu je imel ob povratku na stezo še 14,5 minute prednosti pred Clementom. Szisz je nadaljeval z varnim dirkanjem, pri čemer je pazil na dirkalnik, kljub počeni zadnji vzmeti v četrtem krogu pa je uspel povečati prednost pred zasledovalci. Vročina je bila podobno huda kot prejšnji dan, zato so močno trpele pnevmatike, zaradi česar so bili v prednosti dirkalniki s Michelinovim sistemom. Szisz je s skupnim časom 12:14:07,0 zmagal, drugo mesto je osvojil Nazzaro z zaostankom dvaintridesetih minut, tretji pa je bil Clement. Najhitrejši krog dirke je postavil Paul Baras, Brasier, s časom 52:25,4, najvišjo hitrost ob koncu ravnine pa je dosegel Szisz, 154 km/h. Dirko je končalo enajst dirkalnikov.

Rezultati

Dirka

Poz Št Dirkač Dirkalnik Krogi Čas/Odstop
1 3A Zastava Madžarske Ferenc Szisz Renault AK 12 12:14:07.4
2 2B Zastava Italije Felice Nazzaro FIAT 130 hp 12 +32:19.4
3 13A Zastava Francije Albert Clément Clément-Bayard 100 hp 12 +35:39.2
4 5B Zastava Francije Jules Barillier Brasier 105 hp 12 +1:38:53.0
5 2A Zastava Italije Vincenzo Lancia FIAT 130 hp 12 +2:08:04.0
6 10A Flag of the United States George Heath Panhard 130 12 +2:33:38.4
7 5A Zastava Francije Paul Baras Brasier 105 hp 12 +3:01:43.0
8 1C Zastava Belgije Arthur Duray Lorraine-Dietrich 12 +3:11:54.6
9 5C Zastava Združenega kraljestva "Pierry" Brasier 105 hp 12 +4:01:00.6
10 6A Zastava Belgije Camille Jenatzy
Zastava Nemčije Hermann Braun
Mercedes 120 12 +4:04:35.8
11 6B Zastava Francije "Mariaux" Mercedes 120 12 +4:34:44.4
NC 1B Zastava Belgije Henry Rougier Lorraine-Dietrich 11 +1 krog
Ods 3C Zastava Francije Claude Richez Renault AK 8 Trčenje
Ods 12C Flag of the United States Elliot Shepard Hotchkiss HH 7 Kolo
Ods 7A Zastava Francije Louis Rigolly Gobron-Brillié 110 hp 7 Hlad. sistem
Ods 4A Zastava Francije Victor Hemery Darracq 120 hp 7 Motor
Ods 10C Zastava Francije Georges Teste Panhard 130 7 Motor
Ods 2C Zastava Italije Aldo Weilschott FIAT 130 hp 5 Trčenje
Ods 6C Zastava Italije Vincenzo Florio Mercedes 120 5 Kolo
Ods 3B Zastava Francije J. Edmond Renault AK 5 Poškodba dirkača
Ods 13B Zastava Francije A. Villemain Clément-Bayard 100 hp 5 Kolo
Ods 10B Zastava Francije Henri Tart Panhard 130 4
Ods 12C Zastava Francije Hubert le Blon Hotchkiss HH 4 Kolo
Ods 13C Zastava Francije "De la Touloubre" Clément-Bayard 100 hp 3 Menjalnik
Ods 12B Zastava Francije Jacques Salleron Hotchkiss HH 2 Trčenje
Ods 4B Zastava Francije Louis Wagner Darracq 120 hp 2 Motor
Ods 8A Zastava Italije Alessandro Cagno Itala 120 hp 2 Hlad. sistem
Ods 8C Zastava Belgije Pierre de Caters Itala 120 hp 1 Kolo
Ods 1A Zastava Francije Fernand Gabriel Lorraine-Dietrich 0 Pog. gred
Ods 8B Zastava Francije Maurice Fabry Itala 120 hp 0 Trčenje
Ods 9B Zastava Francije Xavier Civelli De Bosch Gregoire 70 hp 0 Hlad. sistem
Ods 4C Zastava Francije Rene Hanriot Darracq 120 hp 0 Motor
DNS 11A Zastava Francije Marius Barriaux Vulpes Pretežek dirkalnik

† Braun je dirkal pod psevdonimom Alexander Burton.

Viri in opombe

  1. "The first Grand Prix" (v angleščini). 27. maj 2002. Pridobljeno dne 11. oktobra 2009.  |first1= manjka |last1= v Authors list (pomoč)

Zunanje povezave

Zastava Francije Francija


Zastava Belgije Dirka po Ardenih  • Flag of the United States Vanderbilt Elimination Race  • Flag of the United States Vanderbilt Cup


Predhodna dirka:
-
Sezona Velikih nagrad 1906
Grandes Épreuves
Naslednja dirka:
Velika nagrada Francije 1907

Predhodna dirka:
-
Velika nagrada Francije Naslednja dirka:
Velika nagrada Francije 1907

1906  • 1907  • 1908  • 1912  • 1913  • 1914  • 1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926  • 1927  • 1929  • 1930
1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1938  • 1939  • 1947  • 1948  • 1949  • 1950  • 1951  • 1952  • 1953  • 1954
1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965  • 1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970
1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985
1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000
2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2018  • 2019